Za uspešno vzpostavitev dojenja je pomembno, da dojenčka čimpreje po porodu pristavite k prsim. V prvi uri je namreč sesalni refleks najmočnejši. Seveda to na žalost vedno ni mogoče, saj nekatere mamice zaradi carskega reza ali druge situacije tako kmalu po porodu, niso zmožne pristaviti svoje malčke. Pa nič zato, pomembno je da otroka pristavite takoj, ko boste zmogle. Tudi če to ne bo v roku ene ure, to še ne pomeni, da dojenje ne bo lepo steklo. Brez skrbi. Dojenje namreč deluje po principu povpraševanja, in če boste vztrajne in si dojenja dovolj želele, bo zagotovo steklo.
Sama sem imela to srečo, da sem rodila popolnoma naravno in sem malega priklopila nase že zelo kmalu – v roku 20-30 minut. Še dobro se spomnim, kako me je presenetil njegov močen sesalni refleks. Mali je točno vedel kaj mora storiti, da ne bo lačen. 🙂 Strast do hrane je očitno podedoval po meni, haha. 🙂
Torej pomembno je, da dojenčka čimpreje po porodu pristavite. Dovolj je da kakšnih slabih 10 minut pije na obeh straneh. Sama sem tukaj naredila napako. Najprej sem ga pristavila na levo dojko in pozabila na čas. Mali je tako na njej jedel skoraj 20 minut in ko sem ga pristavila na drugo stran, je že napol spal. Težko bi rekla, ali je to razlog da je v tej dojki že od rojstva manj mleka, ampak te napake pri drugem dojenčku gotovo ne bom ponovila.
Poleg vsega pa je zgodnja vzpostavitev dojenja pomebna tudi iz razloga da se mamica in malček povežeta. Nič ni bolj pristnega kot stik kože in pomirjajoče bitje maminega srčka.
Ana, tudi sama sem imela to srečo, da sem lahko hčerko pristavila že zelo kmalu po porodu in tudi jaz nisem vedela, da jo moram odstaviti in prestaviti na drugo dojko 😀 Mala je zaspala na prvi dojki in je res nisem želela motiti in zbuditi s prestavljanjem, za kazen pa se mi je na tisti bradavici naredila velika ‘plavica’ in je tam že po par dneh nastala huda rana, ker se ob pogostem dojenju bradavica ni uspela zaceliti. Kljub temu jo še vedno imam, tako da ni bilo nič hudega. Zanimivo je tudi, da pri meni zato v drugi dojki ni nič manj mleka, nasprotno, mislim, da ga je v tisti dojki, ki takoj po porodu ni prišla na svoj račun, pravzaprav še več.
Rada bi te le opomnila, da “če boste vztrajne in si dojenja dovolj želele, bo zagotovo steklo” ni čisto res. Nekatere mamice res *ne morejo* dojiti in prav je, da se tega zavedamo, saj lahko nezmožnost dojenja vodi v hude duševne stiske, če velja, da to pa tako zmore vsak. Prav je, da naredimo vse kar zmoremo za to, da dojimo, vendar včasih preprosto ne zmoremo. Otrok bo še vedno zdrav in vesel.
Mhm, zanimivo. No, pri nama iz tiste druge strani iz katere je prvič pil bolj malo, nikoli nisva prav veselo jedla. Sem sčasoma ugotovila da se izcejalni refleks kasneje sproži, mleko bolj počasi teče in je v njej že tako manj mleka. Za zadnje sklepam da zato, ker je vedno manj jedel na tej strani. Zanimivo da je lahko taka razlika med dojkama.
Se popolnoma strinjam s tabo. Nezmožnost dojenja lahko privede do velike duševne stiske. Sama vem koliko sem prejokala na začetku, ko je izgledalo da ne bo in ne bo steklo, pa sem si tako želela. SEm imela občutek kot da nisem dovolj dobra mama, samo zato ker mi mogoče ne bo uspelo malega dojiti. Kar se mogoče zdi pretirano, ampak takrat so bili občutki taki.
Mamice smo vse najboljše. Ne glede na to ali dojimo ali ne, vse smo deset mesecev nosile naše zaklade in jih rodile, ter bi zanje naredile vse. Ljubezen je vse kar šteje. Dojenje je fino ampak če ne gre, pač ne gre.
Ana, ko sem gledala ta video, sem se spomnila na to objavo, gre pa le za del od 11.35 dalje: http://www.ted.com/talks/tristram_wyatt_the_smelly_mystery_of_the_human_pheromone?language=en#t-685298
Anja, hvala za deljeni link. 🙂 Mati narava je brez dvoma zelo pametna.;)