Končno prebolimo vneta ušeska in evo ne mine niti teden dni, pa smo ponovno bolni. Prejšnji petek je Timona sredi noči napadla vročina in to nad 39. Nič smrkanja, nič kašljanja, le visoka vročina.
Ker ni in ni popustila, sem ga peljala k zdravniku. Ti obiski pediatrov so takooo grozni. Mislim, ne me razumeti narobe, naša pediatrinja je največja sončica ampak vse to jemanje krvi in urina. Nočne more, ki trajajo ure. Po tem, ko smo z neutolažljivim jokom oddali kri, pa smo čakali slabi dve uri, da bi se Timon polulal. Vmes nama je dvakrat skoraj zaspal in seveda ga je kuhala vročina. Potem sva s Kristijanom obupala in pediatrinja nama je za domov dala vrečkice, da urin naknadno pripeljeva. Kri je kazala virozo in ker je bila vročina zelo visoka, je bila seveda možna tudi šesta otroška bolezen.
Tako smo imeli cel vikend, polne tri dni vročino brez prestanka. Če jo ne bi zbijala, bi šla pomoje do 40. No, oziroma mi je prvi dan ušla do 39,7 in me je zagrabil strah, da bi dobili kakšne vročinske krče, ker se je mali močno tresel in je bil čisto preč. Priznam, da ne vem kako izgledajo in priznam, da niti nočem vedeti. Seveda sva šla pod tuš in se matrala z obkladki kar nekaj časa, da sem jo spravila na 38. Čista norišnica. Seveda spanja čez noč ni bilo nič.
Zdaj pa vročina mineva, pa je že peti dan, Timon pa še vedno popolnoma bled, jokajoč, nič ne spi in nič ne je. Pa se nočem hvaliti ampak, kuham kar dobro in točno vem kaj rad je. Tako že dva dni kuham deset različnih stvari, on pa zavrača vse po spisku. Mu prinesem žlico pred usta in dobim ‘neeee’. Edino kar sva spravila vase včeraj je bilo dve tretjine banane. Danes sva začela s tretjino banane zjutraj, potem pa dvema koščkoma kruhka z marmelado za kosilo in to je bilo to. Seveda sem ga peljala ponovno pregledati. To pomeni spet dve tri ure – kri, urin … Zaključek, menda smo nekje pobrali neko izredno močno virozo. Zdravnica je rekla da tako močne viroze (glede na kri) že dolgo ni videla in da naj čakamo, da mine. 🙁
Kakorkoli, kljub vsemu sva danes prvič po petih dneh konkretno pojedla večerjo. Sem skuhala eno njegovo najljubšo pašto in sicer svedrčke-testenine z omako alfredo. In po petih dneh končno spet slišala tiste čudežne besede ‘mami papou’. 🙂 Zdaj pa hitro zaključim, in grem dat otroka spat. Upam, da bomo danes malce bolje spali.
Takole pa midva skupaj ravnokar piševa. Jaz na moj računalnik in on po svoji tipkovnici. 🙂
Želim vam prelep večer,
vaša Ana
Kadar je bila pri nas kriza z oddajanjem urina smo bejbo začeli filati z vodo. Seveda ni želela piti iz steklničke, ne po slamici in ne iz kozarčka. Pa sem imela s seboj brizgo in sem jo dobesedno nalivala z vodo. Jasno sem pazila, da nisem preveč zlivala v usteca, samo toliko, da je uspela sproti goltati. Tako smo v čakalnici opravili precej hitreje…imela pa je ves čas nalepljeno vrečkico in ko je steklo je šlo lepo v vrečko. Tudi kadar je bilo potrebno ujeti srednji curek smo izvajali z vrečko, prav posebne vrečke so, ki ujamejo srednji curek. Skratka nič ti ne zavidam “zabave” ob vsem tem, ko te še tako skrbi za bolngea otročka. Srečno in upam, da se čimprej pozdravite.
Anita, dobro ste se znašli. Ja, te ‘zabave’ so res razred zase. 🙂
Ubogi! 🙁 To je res nekaj najhujšega, ko bi rad otroku pomagal, ampak ne moreš. Važno, da gre na bolje. Ste pa res pretrpeli marsikaj, če je vročina vztrajala toliko časa. Dobro okrevajte!
Ja, nas je kar namatrala tale viroza. Še zdaj ko je mali bolje, pa jo prebolevam jaz. 🙂