Liam: 35. teden starosti

Zdravje:

Spanje se je vsaj malo umirilo. Dva zobka sta zunaj in rasteta. Sem večkrat poskusila, da bi mu malce pregledala dlesni, da vidim kaj se dogaja, pa mi nikakor ne pusti. Sklepam oziroma upam, da bo zdaj malce pavze pred novim zobkom – vsaj nekaj dni, da malce s spanjem prideva k sebi. Zdaj že tri dni spiva z budnicami na nekje 2 uri – kar je čudovito! 🙂 Zjutraj se počutim odlično in prespano – malce heca, malo zares. 😀

Razvoj:

Pravi mojster v plazenju je in v dvigovanju. Vsak teden se mu izjemno pozna in vsak dan je bolj siguren v svoje gibe. Ta teden sem tudi prvič opazila, da se trudi s pincetnim prijemom. Zaenkrat še ne čisto uspešno, ampak važno je da vadimo. 🙂

Začeli so mu pospešeno rasti lasje in izgleda, da bo tako kot mami in ati nežno skodran. Ne vem zakaj, ampak zavihani laski pri dojenčkih/otročkih so mi noro kjut in topim se že ob samem pogledu. 🙂

Opazila sem tudi, da že točno ve kako mu je ime. Ko ga pokličem Liam, je njegov obrat ekspresen. Mogoče je vedel že prej vendar ta teden je bilo prvič, da sem se tega jasno zavedala tudi sama. Pa da ne dodam, kako zelo vesel me je kadar me kakšno uro ni. Njegov nasmeh in hitenje k meni je tako neprecenljivo. Počutim se tako pomembno in v trenutku pozabim ves nespanec. Hvaležna sem, da sem mama fantoma, ki me znata razvajati z ljubeznijo. Vem, da je to Liamova objava ampak zadnjič iz vrtca pride domov Timon in mi sam od sebe reče, da me je pogrešal. Mislim joj – bila sem vsa v solzah. <3

Hranjenje in dojenje:

Z Liamom napredujeva, toda še vedno ne pojeva dovolj, da bi obrok preskočila. Kljub temu mu ponujam gosto hrano dvakrat dnevno. Dopoldne in popoldne. Dopoldne malicava ko sva sama, in popoldne dobi svojo kašico ko imamo kosilo. Bognedaj da tudi on ne bi jedel ko jemo vsi – kar je seveda normalno. Tako kot nam diši tudi njemu in hvala bogu, da si želi poskusiti. Seveda potem poje nekje 40-50 ml, kar ni dovolj da bi obrok preskočila brez dojenja.

Še vedno se dojiva. Všeč mi je ker bova zelo počasi dojenje zmajševala z gosto hrano, kar je veliko bolj varno zame kot hitro odstavljanje. Pri Timonu je bila situacija takšna, da se je iz enega dneva v drugega praktično odločil, da se čez dan ne bo več dojil in je dojenje zavrnil. Še preden sem pomislila, da bi sama počasi zmanjševala mleko, sem že imela mastitis. Upam, da bom pri Liamu uspešno počasi zmanjševala ponudbo. V vsakem primeru sem pripravljena tudi na možnost, da se sam odloči za prenehanje – priznam, da močno dvomim da se bo, ker se zelo rad doji. Sama pa sem mnenja, da je dojenje zakon, in največ kar lahko ponudim mojemu malčku za dober štart.