Pa se je začelo – histerično zahtevanje sladkarij v trgovini. Nisem si mislila da se bo tako kmalu in priznam da sem se mu prvič pošteno nasmejala. 🙂
Timon je ves čas ko nakupujeva ‘normalen’. Torej leze iz vozička, želi metati naložene sestavine ven iz vozička in maha vsem naokrog. Seveda vsake toliko časa prične z glasnimi samogovori. Kakorkoli vse v mejah normale. Ja, imam zelo hiperaktivnega otroka. 🙂
Zadnjič sva nakupovala in seveda se je ves čas spravljal na stekleno stekleničko polno javorjevega sirupa. Želel jo je vreči iz vozička in da bi ga zamotila, sem mu dala majhno vrečko čips palčk, ki je bila ravno v bližini. Brez zmote – ne za pojesti, ampak da bi z zvoki in embalažo spravila misli drugam. Timon je seveda takoj ugriznil v vabo in sva nakupovala naprej. Potem pa kar naenkrat vidim da nekaj malica. Pogledam, in seveda si je gospodič odprl vrečko in ven jedel palčke. 🙂 Zdaj me je izučilo in mu za čas v trgovini kupim raje štručko. Zaenkrat deluje. On malica, jaz nakupujem.
Ko se približava blagajni pa se začne. Seveda sama ne morem zložiti in nakupiti vse sestavine v minuti ampak traja preden prideva na vrsto. Potem zlaganje in nalaganje nazaj. Vmes seveda Timon odkrije vse naložene kinderjajčke in čokoladice, ki jih trgovci tako spretno naložijo pri blagajnah. Mislim, še jaz se jim včasih ne morem upreti, potem naj se jim pa majhen otrok, ki mu niti razložiti še ne moreš, da te sladkarije niso njegove in jih je treba plačati. Seveda potem tulimo, ljudje strmijo, jaz pa mu smeje v zadregi govorim da ne more dobiti čokoladke, ker ni najina. Ne želim, da bi se navadil in bi potem vedno izsiljeval. Tako v primerih izsiljevanja ne dobi ničesar, da se nauči da to ni način.
Ko nakupiva vse in greva proti avtu sem zmatrana kot po maratonu. Loviti njega ko leze k čokoladkam, nalagati v voziček, iskati pravo kartico izmed vseh kartic v denarnici… Še dobro da smo ženske multipraktiki. 🙂
Kako pa se ve lotite malih trmic v trgovinah?
Pozdravček,
Ana
Jooooj! Ana, že tako majhn pa taka vztrajnost ;)! Jaz priznam da s tem nimam oz. s tatijem nimava težav! Zaenkrat! Se pa strinjam z mamicami… prehranjevanje v trgovini zato da da otrok mir mi je totalno mimo! Tudi to je del potrditve njegovega izsiljevanja! Zato da imaš ti mir on je! Torej zato da imamo mi mir računalniki, čokolade, čipsi, sladoledi,… povsod,… don’t go!!! Pri nas ne! 😉
Ana, ja imamo zelo vztrajnega fantka. 🙂 No pa saj moj Timon med nakupovanjem ne izsiljuje. Samo igra se na napačen način, z metanjem izdelkov ven ali odpiranjem embalaž… Potem leze iz vozička ker mu je dolgčas. Redko tečnari. Če vmes gloda, se s štručko zamoti in je tako na miru. Težava nastane le ko čakava pri blagajni, ki je nasičena s sladkarijami. Pa tudi to opažam, da ga je minilo, saj nisem nikoli popustila. 🙂