Ena dolgih Timonovih želja je bila da prejme pravo kolo. Večina njegovih prijateljev ga je že imela, midva z dragim pa sva ga nekako šparala za njegov rojstni dan. Kolesa so draga in prvo kolo ni kar tako, zato se mi je zdelo prav da za njim stoji posebna priložnost.
Dolgo sva razmišljala katerega bi kupila in na koncu sva se en dan po treningu ustavila v bližnji otroški trgovini Kakadu v Šiški, kjer imajo razstavljenih kup otroških koles in na svoje oči pogledala kolesa. Pred obiskom sva se nagibala med Puky-em in Woom-om. Puky znamka je z nami namreč že od samega začetka in po vseh letih iz svojih izkušenj lahko rečem, da so njihovi poganjalci zelo kvalitetni. Najprej smo imeli Puky štirikolesnik, nato poganjalec, nato še večji poganjalec in po eni strani sem sama navijala tudi za Puky kolo. Po drugi strani pa nama je bil obema Woom lepši na pogled in ko sva ga končno videla v živo in ga potežkala (ima le dobrih 5 kg), sva v trenutku vedela, da se bova odločila zanj. V primerjavi z drugimi otroškimi kolesi je ta namreč neprimerno najlažji. Tako očitno lažji od ostalih. :O Naš Timon pa je droben in dejstvo, da bo z njim lažje rokoval je bilo ogromno vredno. V trenutku sva bila odločena. Naročila sva rumeno barvo, ki mi je čisto huda in zraven še strešnike/blatnike, ter stojalo za stekleničko.
Potem sva prišla do točke, ko sva se odločala ali zraven naročiva tudi pomožna kolesca. Naš Timon je izredno motoričen in že poganjalca je osvojil v trenutku. Poleg tega sem brala, da če je otrok spreten pri vožnji s poganjalcem, se ne priporoča kupovanje pomožnih kolesc ob prestopu k kolesu. Tehnika ki jo otrok potrebuje, da osvoji poganjalca naj bi menda poskrbela da se otroku razvije ravnotežje in tudi pravilno oblikuje njegova hrbtenica. Če je ta tehnika osvojena, se s pomožnimi kolesi naredi korak nazaj, saj otrok z njimi ne potrebuje loviti ravnotežja ampak le potiska pedala.
Tako sva se odločila da pomožnih koles ne bova vzela. Sicer malo s strahom da bo trajalo, pa vseeno s prepričanjem da delava prav sva izkoristila Timonovo navdušenje ko ga je prvič videl, da sva ga spodbudila naj poskusi voziti pravo kolo. V prvem poskusi ni razumel kako naj začne, je pa ob potisku in varni bližini mojih rok uspešno kolesaril. Malce težav je imel ko se je bilo treba ustaviti, ampak za prvi poskus je šlo odlično. Njegovo ravnotežje je bilo super, in kolesarjenje mu je šlo odlično. Pred nami je bil le še del, da se nauči začeti in nauči ustaviti. Tudi ta del je prišel v nekaj dneh vaje. Zdaj po slabih dveh tednih gre z njim na kolesarski poligon in vozi kot da ga ima že leta. Prepričana sem da bi bilo bistveno več težav, če bi se odločila za pomožna kolesa.
Všeč nama je bilo tudi dejstvo da je balanca dovolj visoko. Ker se da tudi regulirati in premakniti bližje k otroku, poskrbi da otrok med vožnjo lepo sedi v lepem položaju in ne leži, ker bi bila balanca tako daleč.
Mi smo vsekakor nad njim navdušeni. Kljub temu da je potrebno zanj odšteti kakšen euro več, se mi zdi da je pomembno kakšno prvo kolo dobi otrok. Ne zamenjamo ga za nič na svetu.
Je med vami še kakšen navdušen uporabnik Wooma?
