Prišel je zdravnik, ugotovil, da sem dehidrirana, me priklopil na infuzijo in rekel naj počivam. Moja huda vrtoglavica se je ponovila čez eno uro, spet med pohodom na wc in tokrat jo je spremljala ubijalska bolečina pod prsnim košem, ki mi jemala dih. Bila je tako močna, da sem komaj prihajala do sape in ni popustila skoraj 30 minut. Nič ni pomagalo, da me je vmes zajel še panični napad, ker nisem imela pojma kaj se z mano dogaja. Nikoli se še nisem počutila tako slabo. Seveda se je kar naenkrat okoli mene zbralo celo osebje in po pregledu in ultrazvoku so opravili še vse možne preiskave, mi dali injekcijo proti strdkom, tablete za železo (ker sem imela zelo slabo vrednost v krvi) in me odpeljali na intenzivni oddelek. Zdravnik je rekel, da bodo Liama obdržali na oddelku in ga bom videla zjutraj, saj sem se sama morala spočiti. Jaz pa seveda v jok. Dojenje nama je celi dan tako fino teklo in strah me je bilo, da se bo zaradi dodanega umetnega mleka čez noč celoten proces zakompliciral in bova imela z Liamom potem toliko težav kot s Timonom. Pa seveda sem bila že tako polna hormonov in utrujena. Po mojem hudem jokanju so mi tako ustregli in mi ga dvakrat pripeljali na intenzivno, da sem ga lahko nahranila.
Po prespani noči, sem se počutila super in bolečine pod prsnim košem ni bilo več. Sama sumim, da mi je nagajal želodec, zaradi naklofena – moja mami nanj zelo slabo reagira in mogoče ga tudi sama ne prenešam dobro.
Kakorkoli, naslednji dan so me odpustili nazaj na porodniški oddelek in čez dan sem vsem prepovedala obiske in se dobro naspala.
Ker sem se počutila vredu in sploh, ker sem močno pogrešala Timona (in on je že zelo hudo pogrešal mene), sem po dveh dneh zaprosila, če lahko odidem domov. Seveda, sem po dveh urah doma dobila vročino in takoj mi je bilo žal, da se mi je tako mudilo. Ker sem imela naval mleka in me je ob vročini zelo bolela leva dojka, sem sklepala, da sem dobila mastitis. Klicala sem v porodnišnico in naročili so mi, naj pridem nazaj na pregled. Tam so hvala bogu ugotovili, da je le zastoj mleka v dojki in da bo vročina minila. Za mastitis, je bilo dva dni po porodu menda še prezgodaj.
Tako sem se odpravila nazaj domov. Vročina je resda čez noč minila, toda kljub temu sem se prve dva tedna močno pazila. Ne boste verjeli, ampak prvi teden nisem niti kuhala (moja najdaljša pavza od kuhanja v življenju).
Kako so izgledali moji naslednji tedni, pa boste videli v mojih objavah po tednih.
