Komaj sem čakala, da pridejo prazniki. Najprej sva se z dragim odločila, da smrekice ne bomo imeli, ker je Timon navdušenec nad žogami in metanjem žog. Bunkice pa so kot majhne žogice, in naš lumpek komaj čaka, da razgraja. Poleg tega je naša smreka ogromna in bi to pomenilo da gre gugalni stol začasno ven iz dnevne sobe. Gugalni stol pa je glavni dnevni uspavalec. Da ne omenjam, da imam na smreki zavezanih vsaj 100 mašnic iz tekstila, naš Timon pa je hud alergik na pršice.
Povsod so bile smrekice in lučke, pri nas pa nič. Sploh ni bilo občutka da prihajajo prazniki. Tako sem se odločila da smrekica bo. Skočila sva po manjšo različico in po pvc okraske. Seveda sem se sama obetavno odločila tudi za okraske iz čokolade.
No, bodimo realni. Takoj ko je mali ugotovil, da se pod papirjem skriva čokolada, je hotel pojesti pol smreke. Dragi pa je ponosno dodajal “No, saj sem ti rekel.” Jah no, poskusiti ni greh. Okraski so tako romali stran. Zdaj pa mu smrekica vsak dan po kosilu podari eno čokoladno bunkico in njemu se smeji do ušes.
Seveda kot sva pričakovala, je smrekica že nekajkrat letela po tleh, bunkice so bile prvi dva dni glavna igrača. Potem sva mu le nekako dopovedala, da bo smrekica jokala, če ne bo imela bunkic in da če jo bo pustil pri miru, mu bo vsak dan podarila čokoladno bunkico. Očitno je delovalo, ker je zdaj že dobra dva tedna na varnem. 🙂
Kakšno smrekico pa imate pri vas? Imate na njej kakšne okraske, ki so tudi za pojesti?
Topel pozdravček,
Ana
Jaz naredim okraske sama- in sicer iz pomaranče. Narežem jo na približno 5 mm kolobarje in jih posušim, ko pa so suhe skozi njih potegnem tanko vrvico ali pa sukanec in jih zavežem na smrekico. Poskusili smo že tudi s piškoti, ampak jih je kmalu zmanjkalo 😀 Drugače pa sem lani v Ljubljani na enem štantu kupila okraske iz medu in so noro lepi, pa še super dišijo 🙂
Klementina, super ideja. Mislim, da si jo sposodim za naslednje leto. 😉
Pri našem energičnem 15mesečniku letos nismo upal imet smrekce drugje, kot na balkonu 😀
Lili, čisto razumem. Naša je na koncu zgledala že čisto pretepena. 🙂 Je šla vsaj ene 10x po tleh.
Mi smo imeli kar nekaj časa slamnate okraske in je bila prečudovita smrekica. Prvo leto, ko sem jo ovesila z bunkicami se je naša bejba igrala Star Wars in z mečem potolkla pol smrekice hehe Dve leti smo imeli samo sladko smrekico (čokoladne bunke) in pravilo, da si lahko bejba izbere en orkasek dnevno – kar nekaj bunkicam je tako po dveh letih potekel rok trajanja.
Letos sem se odločila, da bomo imeli čisto novo barvno kombinacijo in kupila sem popolnoma nove bunkice – že konec novembra. Čez nekajd dni pa smo dobili mlado psičko. Kako sem se veselila, mlada pisčka (velika pasma) in 6 letnica + nove bunke. K sreči nobene izmed njiju smrekica sploh ne zanima saj ni nobene hrane na njej hehe Do sedaj so (razen dveh manjših vdrtin) preživele vse bunkice …. juhej
Anita, meni je tud kup čokoladnih okraskov ostalo. Ampak sem se zdaj odločila da dobi vsak dan eno “bunkico” po kosilu. 🙂
15 mesečnik in 2 mačka…neprecenljivo…vsak dan je smrekica v novi izvedbi, bunkic pa več okol kot na njej 😀
Hehe 🙂
Tudi mene je malo skrbelo, kako bo (moja hči ima 19 mesecev), ampak je mož vseeno iz gozda privlekel ogromen bor, zaradi katerega je bilo potrebno prestaviti pol pohištva v dnevni sobi 😀 Okrasili smo ga čisto z navadnimi okraski, torej tistimi, ki se razbijejo in hčerki zabičali, da se ne sme. Potem smo jo imeli prve dni stalno na očeh in jo opominjali pa kar gre. Edino z jaslicami, ki so pod drevescem se igra, ampak to ji že od vsega začetka dovolimo, če pazi, da ne razvleče maha.
Užitnega pa ni nič na dreveščku – ne zaradi tamale, ampak zaradi mene, ker bi bila sicer že ob božiču prazna 😀
Anja, imaš pridno punčko. Našemu Timonu je treba kar nekaj časa dopovedovati da nekaj ne sme, preden se dejansko vda. 🙂 Ampak smo vztrajni in če nekaj res ne sme, potem se tega tudi nauči.
Naj najprej povem,da prvič v življenju pri skoraj štiridesetih pišem oziroma odgovarjam na tvoj blog. Moram pohvaliti tvojo stran in knjige,ki so polne idej.
Pri nas doma je čas Božiča pravi projekt od izdelovanja okraskov, peke piškotov, izdelovanja kulinaričnih daril in krašenja hiše ter smrečice. Ker imamo prostorno hišo z mojim dragim in fantoma postavimo svežo smrečico, ki je visoka do stropa. Okraskov pa se je v zadnjih desetih letih (toliko je star starejši sin) nabralo kar nekaj. Za osnovo imamo plastične rdeče okraske iz meni tako ljube Ikee vsako leto pa še kaj lepega dokupim: škratke iz filca, smrečke iz blaga, lesene rudolfe, glinaste snežake, volnene cofke in podobno. Letos sem z otrokoma iz bele in rdeče fimo mase pekla okraske v obliki candy canes. Smrekica je v rdeče beli kombinaciji in je taka retro, na njej je tudi nekaj starinskih okraskov, ki sem jih pred leti našla na taščinem podstrešju. Sladkarij pa ne dajem gor, ker bi pri mojih treh sladkosnednežih čudežno izginele v še bolj čudežno kratkem času :-).
Janja, hvala. Tvoja pohvala in komentar mi veliko pomenita. 🙂
Hvala tudi da si si vzela čas in vaš praznični ritual delila z mano. 🙂
Topel pozdrav