Anina kuhinja

Otroška soba, pograd in pisalna miza

Otroška soba, pograd in pisalna miza

Spomnim se, ko sem bila prvič noseča in sva z dragim imela načrt, da bo Timon spal v svoji sobici že v samem začetku njegovega prihoda domov. No, ko sem ga prvič videla in z njim zaspala v porodnišnici sem se na spanje z njim v svoji bližini zaljubila. Dejstvo, da je ob meni, ga slišim in ga lahko z enim očesom preverjam celo noč, mi je dalo občutek varnosti in tako je dobil posteljico, ki sva jo pritisnila ob najino posteljo, da je kot nekakšen podaljšek najine postelje.

Potem je bil načrt, da mu pripraviva sobico pri njegovem enem letu. Ko je pri 6. mesecih začel razvijati hud atopijski dermatitis in so se začele noči nespanca, praskanja in obkladkov, se je načrtovanje sobice zamaknilo za nedoločen čas. Njegovo stanje je bilo dolga leta tako slabo, da nisem videla poante, da sama pol noči letam iz ene sobe v drugo. Tako sva na koncu ob najino posteljo naslonila dve posteljici in malčka sta spala pri nama. Prav tako priznam, da je občutek, ko se sredi noči prevalita in stisneta k meni, nekaj najboljšega na tem svetu.

Zadnje pol leta, ko se Timonovo stanje umirja in je začel tudi dobro spati, sva se z dragim odločila, da se končno lotiva preurejanja sobe, ki je namenjena otroški sobi. Tam je bil zdaj najin studio za fotografijo in snemanje. Prav tako je soba edina neurejena soba v stanovanju, saj je notri še staro Kristijanovo pohištvo iz njegove najstniške sobe in da ne omenjam da je parket po 20-30 letih oddelal svoje, saj se na določenih mestih ves pogreza in res ne izgleda več lepo.

Tako najino preurejanje ne bo hitro, ampak bo predstavljalo pravi družinski projekt. Najprej se bova lotila tal, ki jih misliva zamenjati, potem se bodo prepleskale stene in na koncu bova v novo sobico pripeljala čisto novo pohištvo. S tem, da je najbolj pomemben kos pograd, ki si ga oba malčka izjemno želita in bo glavna motivacija, da bosta spala v svoji sobi. Uf, pa seveda, da ne pozabim omeniti pisalne mize, ki si jo sploh Timon želi, saj bo jeseni začel obiskovati šolo. 🙂

Svoj začetni fokus sva tako usmerila v pograd, ki mora biti popoln. Iz vidika izgleda, toda predvsem iz vidika varnosti. Če malce pobrskaš po  spletu najdeš veliko pogradov, toda ogromno jih je za moje pojme popolnoma ne-varnih za spanje majhnih otrok. Ali sploh nimajo zaščitnih letvic, ali so te čisto nizke… Pograd, v katerega sva se zaljubila v celotnem pogledu, ima ograjico vse naokrog. Ta je dovolj visoka, da bom prepričana, da se Timon med njegovim nočnim preobračanjem ne zvrne na tla. Vidiš ga lahko tukaj. Druge pograde pa si lahko ogledaš tukaj. 😉

Ko sva našla popoln pograd, sva v isti spletni trgovini, našla še čudovito ujemajočo sobico. Najina odločitev in izbira sobice je bila končana v nekaj urah in občutek, da nisem potrebovala več dni letati po salonih mi je bil čudovit. Sploh mi je bilo všeč, ker ima trgovina opcijo, da jih pokličeš in vprašaš glede določenih pomislekov in mer. Tako sva si izbrala pohištvo, zmerila kaj paše v sobo, opravila zadnje kljukice s klicem in oddala naročilo. Zadnje čase opažam, da vedno več nakupujem na spletu. Ker preprosto tako pridobim več časa za družino in lahko priročno to opravim kadarkoli. Pohištvo sva enkrat že naročala na spletu in izučilo naju je, da je pomembno, da raje odšteješ euro več in dobiš kvalitetno pohištvo, ki bo služilo dolga leta in ti vmes ne bo povzročalo preglavic. Moja prijateljica je prav tako naročila pograd za svoji punčki v Salonu pohištva in nad njim je izjemno zadovoljna in po njenem priporočilu sva se odločila, da trgovinici za celotno sobo zaupava tudi sama. V njihov prid zagotovo govori tudi dejstvo, da so ena prvih spletnih trgovin s pohištvom pri nas. Kar pomeni, da če delujejo že 10 let, očitno delajo dobro in imajo kvalitetno pohištvo. Vsekakor pa bom delila našo izkušnjo z vami, ko pohištvo prejmemo. 😉

Izbrala sva v celoti belo barvo pohištva, saj bova s steno in dodatki dodajala barvo sobi in tako bo ostala aktualna tudi kasneje. Bela barva je namreč vedno v modi, pa še prostor odpre in vizualno poveča. 😉 Tako je zdaj sobica naročena in v naslednjih mesecih nas čaka celotno praznjenje, preurejanje in potem sestavljanje sobe. Po eni strani mi je stresno, ko pomislim na vse to. Po drugi strani pa se mi zdi, da je bil čas, da dobita svojo sobo in mislim, da bo na koncu izgledala naravnost čudovito.

Me pa zanima, koliko vaših otrok ima pograd, oziroma ga je imelo. Kakšna je vaša izkušnja z njimi? Je kdaj kdo padel dol?

Komentarji

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.