Štiri leta nazaj sem od Kristijana (takrat še fanta, zdaj pa sem ga že ujela in privezala, ter mu lahko rečem mož 😉 ) za rojstni dan prejela skromen a neverjetno simpatičen kuharski blog. Bil je popolnoma pripravljen (sama sem namreč tako malo nadarjena za računalnike, da me v znanju prekaša marsikatera upokojenka 🙂 ) in je le čakal, da začnem z objavljanjem svojih receptov.
Vedno sem rada kuhala, toda štiri leta nazaj sem bila z znanjem o kuhanju in s prakso še daleč od mojega stanja danes. Ko zdaj opazujem moje takratne recepte, se težko zadržim, da jih nekaj kar ne izbrišem, ker niso takšne kvalitete, ki jo od sebe pričakujem danes. Pa vseeno moja odločitev je, da vsi recepti ostanejo, saj so moja zgodovina in lepo pokažejo kako zelo drži rek, ki ga ves čas ponavljam – Vaja dela mojstra. Priznam, da mi do mojstra manjka še uhuhu veliko. Toda vseeno mislim, da se mu vsaj počasi in vztrajno približujem.
No, da ne odtavam predaleč. Torej minila so štiri leta od mojega prvega recepta, ki sem ga delila s svetom in danes za moj 25.rojstni dan sem ponovno dobila najlepše darilo od mojega moža. Dobila sem to prelepo stran. Stran, ki jo bom vsak dan polnila z mojo ljubeznijo do kuhanja, ustvarjanja, z mojo predanostjo moji novi vlogi, vlogi mamice in še z marsičem drugim. Potrudila se bom, da vam bom z mojimi izkušnjami v kuhinji in kot starš, včasih olajšala vaše skrbi in delo, ter vas občasno še malo nasmejala.
Upam, da boste ob prebiranju mojega novega bloga uživali, vsaj pol toliko, kot bom uživala jaz, ko ga bom pisala.
Z najlepšimi pozdravčki,
vaša Ana
To je to, draga moja. Že dolgo te spremljam in že dolgo svo na vezi. Nekako sva skupaj rastla, vsak je šel svojo pot pri čemer je tebe zaneslo v uspešne tako karierne kot življenske projekte, mene pa je žal spralo v glavi in sem se čisto izgubil v motnjah prehranjenja.
No, tako kot si sedaj ti na pragu novega, sem tudi jaz uredil zadeve. Hribi so ponovno v prvem planu in z meni ljubimi ljudmi sem že užival jesenske Alpe. PRELEPO.
Želim ti vse VSE dobro in veliko uspeha…POVSOD!!
Objem in cmok!
Hej Uroš 🙂
Že dolgo nisem prebirala tvojih komentarjev. Sem jih kar pogrešala. No, upam da mislim pravega Uroša – sem skoraj prepričana. 😉
Vesela, sem da si uredil svoje življenje in uživaš, ter si srečen. V življenu smo sami svoji krojači in včasih se malce zgubimo v njem. Tudi sama sem se – večkrat. Mislim da se vsi kdaj. Važno je le, da se potem spet najdemo. 😉
Hvala za vse lepe besede. Mi veliko pomenijo. Vse lepo tudi jaž želim tebi. 🙂
Velik objem in cmok nazaj. 🙂
Ana
UUUUf si mi dala kar malce misliti ja. Sicer je pa vedno bilo tako, da vaja dela mojstra in obratno :P. Me veseli, da lahko danes tudi jaz uživam ob kuhi ali peki tvojih receptov, kateri so božanski. Moja mala MAnca ima najraje cupcake zravnane tortice ampak jaz ji jih vedno prirpavim v obliki medvedkov, ker namreč obožuje medvedke. Tako, da upam, da nas boš še dolgo tako razvajala s tako božanskimi recepti.
Prelepe pozdravčke tebi in tvojim
Katja hvala tebi za tvojo podporo in za vse lepe besede. V največje veselje mi je ustvarjati nove recepte, če vem da nekomu pridejo prav. 😉 in super so se znajdla s pečenimi medvedki. Tudi sama uporabim ta način, ko bo naš mali Timon dovolj velik. 😉
Prelep pozdravček 🙂
Tudi za kuharske anti-talente, kot sem jaz, se je na tej strani našlo veliko odličnih, preprostih receptov, razumljivo spisanih in moram reči, da sem odkrila neko skrito ljubezen do kuhanja, ki se ji v zadnjih mesecih prav z veseljem predajam. 🙂 Hvala, ker si, draga Ana! Le to bom rekla in k temu dodala, da si moja kuharska učiteljica in, meni predvsem, najljubša! 🙂
Srečno z novo stranjo in vesele praznike!
Lp, Samanta.
Ooo Samanta, to si pa tako lepo napisala. Polepšala si mi večer. 🙂 Najlepša hvala tebi. Počaščena sem! 🙂
Tudi jaz ti želim prelepe praznike in naj tvoja nova ljubezen do kuhanja ostane za vedno. 😉
Topel objem.
Ana