Ponovno je bil en pester dan. Za začetek so naju z Liamom čakale nove urice uvajanja in priznam, da me je malo skrbelo kako bo. Takoj ko sva prišla tja, se je ponovila zgodba od včeraj (objava tukaj). Potem pa sem se odločila, da se z njim pogovorim. Vem, zveni čudaško in ne vem koliko sploh razume, čeprav imam občutek da razume veliko več kot si večina misli. Razložila sem mu, da je tukaj prostor, kjer se bo vsak dan prišel igrati in da ga bom tukaj pustila za nekaj časa, ampak bom vedno prišla ponj. Rekla sem mu naj uživa v novih igračkah, z novimi prijateljčki, potem pa bova spet skupaj. In glej ga zlomka, mali se po najini “debati” odlepil od mene in se odpravil po sobi. Z malce spodbujanja je končno začel odkrivati prostor, igrače in se prepustil vzgojiteljicama. Po 20 minutah sem tako med njegovim igranjem ušla iz sobe. Seveda sem stala pred vrati kot pes čuvaj – in če le ni nihče šel mimo, sem naslonila ušesa na vrata. Grozna sem! Nisem si mogla pomagati. 😀 Prve minute so bile ok. Potem sem slišala, da je ugotovil da me ni. Malce je pojokal. Jok se je končal, sklepala sem da ga je vzgojiteljica uspešno zamotila. Pa je spet ene dvakrat malo pojokal (nič hujšega). Potem pa se je ustavilo. No, priznam da je ravno tisti čas v drugo skupino malčkov prišlo kar nekaj otrok – iste starosti kot Liam. Starši so jih odložili v roke vzgojiteljice (niso šli z njimi v samo sobo) in šli. In ne bi dodala da je trajalo vsaj 10 minut, če ne več preden se je množični jok zaključil. Tako v tistem momentu tudi sama nisem bila več zihr, če je v sklopu jokov, tudi moj Liam.
Potem pa je ven prišla vzgojiteljica, ki mi je hvala bogu povedala, da se je Liam čisto fino vživel in da ga lahko pustim tam do kosila, potem pa pridem ponj. Seveda sem bila blizu telefona, ampak sem po teh stavkih veliko bolj sproščeno nehala s prisluškovanjem in šibala po opravkih. Ko sem prišla ponj, me je bil strašno vesel. Zvedela sem da ni nič jokal, pridno jedel kosilo in izgledal je popolnoma zadovoljen. Ponosna sem bila kot le kaj in jutri smo zmenjeni za ponovitev. 🙂 Upam, da bo šlo od zdaj naprej super.
Med mojimi opravki sem obema za nagrado kupila balone in ker me je čakalo sesanje stanovanja popoldan, sem vedela da bosta vesela do ušes, če se bosta med mojim sesanjem podila za balonom. Mimogrede ste že kdaj pustili lebdeti balon nad sesalcem. Pri nas je to ena izmed najbolj zabavnih iger, ki se jih poslužim med tednom, ko sem sama z otroci. Pri nas doma sesamo vsaj vsaki drugi dan, zaradi Timonove potrjene alergije na hišno pršico. Seveda imamo tudi prav zato namenjen sesalnik Bosch ProHygienic, ki ima ULPA Allergy filter, ki zadrži do 99.9 % finih prašnih delcev in je za nas idealen, saj Timon lahko skače med sesanjem okrog brez da bi me skrbelo. Za vse ki vas zanima več, več informacij o njem najdete tukaj. Sem se pa o njem razpisala že tukaj.
Takole pa izgleda lebdeči balon – pa še nekaj naših utrinkov. 🙂
