Anina kuhinja

Hospitalizacija in dermatološka klinika v Ljubljani

Hospitalizacija in dermatološka klinika v Ljubljani

Zares zanimiv in naporen teden je za nami. Meni je končno počil film glede Timonovih ponavljajočih se vntij na rokah in nogah. In kot vsaka mama, ki ima vsega dovolj, sem se lotila akcije, in na vsak način poskušam najti neko pomoč. Tako sva začela na začetku in obiskala pediatrinjo. Dobila nujno napotnico za infekcijsko kliniko v Ljubljani in s tem malo upanja, da se najde nekdo, ki bi nama znal pomagati.

Čakala sva ure na infekcijski in ko sva prišla na vrsto, sva po slabi uri pogovora ugotovila, da nama ne znajo pomagati. Zdravnica in sestre so bile zares prijazne, ampak po celem popoldnevu nisva prišla nikamor. Sva pa dobila upanje, saj nama je zdravnica dala nujno napotnico na dermatološko kliniko.

Celo noč nisem spala. Razmišljala sem o tem, kako bom prosila zdravnika/zdravnico naj mi pomaga s Timonovim stanjem, ker sama zares ne znam več pomagati in sem se znašla v začaranem krogu. Že slabo leto se trudim z njegovimi vnetimi rokicami in zdaj zadnje mesece še z vnetimi stopali. Vsak zagon vnetja je slabši in močnejši in vse kar slišim od alergologa je, da bi šli ponovno na antibiotik (kljub temu, da smo ga jedli že dvakrat in nismo zares naredili nič). Kljub temu, da je alergolog vztrajal, da bi nadaljevali terapijo Ciklosporina (več o njem tukaj), sem se odločila, da je po slabem letu čas, da zdravljenje prekinemo/zaključimo. Čeprav alergolog trdi, da ta vnetja niso v povezavi z zdravilom imam sama močan občutek da so. Poleg tega so vsi ostali zdravniki s katerimi sem govorila, bolj na strani, da mogoče je povezava. Zame je to dovolj, da dvomim tudi sama in tudi tega ponavljajočega vnetja imam dovolj. Čas je za spremembo in odločila sem se, da na vsak način ustavim to njegovo stanje. Revček je že več kot pol leta ves čas v rokavičkah. Koža je ves čas vneta in jaz mu kljub povijanju in stalni negi ne znam bremzati zagonov. Zaradi rokavičk zaostaja v razvoju, ker ne more sam jesti, iti na wc in se težje obuva in oblači. Preprosto sama ne morem ves čas čistiti njegovih odprtih ran, če bi imel ves čas umazane roke, zato naredim zanj vse sama. Kar mi ni problem, ampak vseeno je čas da lahko vsaj približno normalno zaživi.

Da se vrnem nazaj. V četrtek dopoldan sva tako prišla na dermatološko kliniko. Malce sva se načakala, ampak je bilo zares vredno. Bila sem nervozna kot strela. Strah me je bilo še enega specialista, ki bo rekel, da je videl že hujše in da nimam kaj, in naj čakam da mine samo od sebe… Nato pa je v sobo prišla dr. Dragoševa z ekipo mladih punc in ko sem ji začela razlagati, ter je pogledala njegove rokice in nogice, ga je takoj vzela resno. Komaj sem zadrževala solze, ko je rekla, da se ga bo lotila, opravila vse možne teste in vzela v oskrbo v bolnico, ter ga poskusila zrihtati. Priznam, da sem v trenutku, ko je odšla, padla v jok od olajšanja in končno tistega kančka upanja, da to mogoče pomeni, da bomo presekali ta krog vnetij ali blago rečene nočne more zadnjega leta.

V petek sva prišla nazaj, opravila vse teste, od brisov za glivice, bakterije, krvi… in dobila sobo. Timon je bil tak heroj in zdelo se mi je tako pozorno, ko je dobil diplomo za pogum. Bil je tako ponosen.

Sestre so se še tako potrudile in vse jogije in blazine dale v antialergijske prevleke, ki sem jih prinesla s seboj. In zares nisem še imela izkušnje, da bi bile prav vse sestre tako čutne, prijazne in skrbne kot so te sestre na dermatološki. Zdaj je Timon v bolnici 4. dan in ostal bo še cel teden, mogoče še dlje. Izvide vseh testov še čakamo, toda vseeno se napredek ob pravi profesionalni oskrbi pozna. Še sama sem po dobrih treh letih izvedela za toliko trikov glede oskrbe atopika, da ne morem verjeti. Timonu so se po telesu tudi malce vrnili atopijski izpuščaji in koprivnica, ker že en teden ne jemo več Ciklosporina in sestre so vse zagone zabremzale le s hladilno kremo v kombinaciji s cinkovo kremo in vitaminsko.

Se zadržujem, da bi imela previsoka pričakovanja, ampak imam dober občutek, da smo končno na pravi poti. Držite pesti, da imam prav.