Zaradi kolektivnega dopusta bodo vsa naročila oddana med 28.6. in 14.7. v dostavo predana 15.7.2024. Hvala za razumevanje.

Anina kuhinja

Ko te strese :/

Ko te strese :/

Nič ne bom olepševala, z dvema majhnima otrokoma je res naporno in seveda tudi jaz včasih pojamram svojim staršem in še komu, da sem res utrujena. Ponavadi dobim v odgovor, naj otroka ne “crkljam” in naj ga odlagam in imam čim manj v naročju, pa ne bom tako utrujena. Osebno sem mnenja, da je največ vredna ravno ljubezen in da je pomembno, da je otrok vzgojen in ni nič narobe, če je ljubljen preveč (kolikor je to mogoče), torej scrkljan. Je pa res, da je to včasih bolj naporno, ampak ne morem otroka ves čas odlagati. Tudi ga nočem.

Kakorkoli, vsi mi tako radi izpostavljajo to, da mora otrok spati v svoji zibki/postelji in v svoji sobici (bognedaj v naročju.) Pri nas sicer to ni bilo možno, ker imamo le eno spalnico. Druga soba, ki je bila prvotno mišljena za otroško, je trenutno pisarna, saj z dragim oba delava doma. Zdaj si sicer urejava pisarno drugje in bo soba končno prosta za otroke. Razmišljala sem, da bi sobico uredila in potem poskusila oba fanta dati spat v sobo.

Danes pa me je situacija prepričala, da bom s tem še malo počakala. Moj mali Liam ogromno poliva in danes ponoči, ko je pojedel, sva oba zaspala drug zraven drugega. Potem pa me zbudi čuden zvok grgranja in v trenutku me je vrglo pokonci. Mali je imel polna usta mleka, ležal je na hrbtu (ko sva zaspala je bil na boku) in več kot očitno ni prišel do sape, saj je imel učke odprte do konca in je bil v čisti stiski. Hvala bogu, da sem bila čisto zraven in sem ga slišala, drugače bi se mi zagotovo zadušil, ker več kot očitno v tistem trenutku ni imel nadzora nad glavico, da bi jo premaknil vstran. Dvomim, da bi ga slišala če bi spal v zibki, ker zvok grgranja res ni bil pretirano glasen in zagotovo vem, da ga ne bi slišala, če bi spal v svoji sobi. Potem naj pa še kdo reče, da je najbolje, da otrok spi sam v svoji sobi, ko je še tako majhen. Sama ga bom brez dvoma, dokler ne preneha s polivanjem, od zdaj imela pri sebi v postelji, pa četudi bodo vsi imeli na tisoče komentarjev.

Priznam, da me je situacija tako prestrašila, da sem že cel dan v takem čudnem zaskrbljenem razpoloženju. Zadnji dnevi so bili pri nas doma zelo naporni, ker Liam zaradi napenjanja v trebuščku skoraj ni spal in sem sama z njim spala (ali bolje – nič spala) v dnevni sobi na kavču, da sta spala vsaj mož in Timon. Po treh dneh neprespanosti sem bila že čisto preč, ampak po tej situaciji sem spet dobila tisto energijo in se spomnila kako zelo moram ceniti svojo družino, moja dva sončka in biti hvaležna, da se imamo in da smo zdravi. To je vse kar šteje. Sploh si ne upam pomisliti, da bi se komu od mojih fantov kaj zgodilo.

Je imela katera od vas kdaj podobno situacijo z dojenčkom? Sama sem zdaj popolnoma zaskrbljena kadar spi in me slučajno ni zraven. :/

Komentarji

  1. Draga Ana.
    Sicer nisem imela podobne situacije s polivanjem pri sinu, imam pa isto mnenje o crkljanju in nošenju otroka. Zato sem tudi kupila nosilko in ga poskušam čimveč nositi pri sebi. Če je otrok tak karakter zakaj bi mu to vzela, ker si sama želim malo “miru”? Še kako sem hvaležna da je zdravo dete (skoraj 3m že ima). Itak pa gre čas prehitro in se ne bi rada spominjala kako sem otroka odlagala stran od sebe, ampak kako sva se nosila in skupaj spoznavala svet.
    Le crkljajte se in upam da kmalu prespita noč v miru. 🙂

  2. Ana, moja hčerka ni polivala (sedaj ima 27 mesecev), vendar se mi je tak pripetljaj zgodil v porodnišnici. Tako sem se prestrašila, da se nikoli nisem zares pomirila in sem hčerko, ko je šla spat, ves čas hodila gledat, skupaj pa smo tudi spat – to se mi zdi najbolj varno in tudi najbolj normalno. Da imaš otroka ob sebi, ne glede na to, kaj drugi pravijo. Ljubljen pa tudi nikoli ne more biti preveč, sem tudi jaz mnenja, da je treba otročka crkljati, saj čisto prehitro rastejo 🙂

  3. Komentiram tukaj, ceprav ne spada sem, ker mi tja kamor to spada, noce objavit ?

    Pozdravljena, glede na tvojo izbiro bom dodala se moj piskrcek, ce bo kateri mamici v pomoc?
    Jaz pa imam Bobo g3 in je tudi ne morem prehvalit. Moj sincek ima 13 dni vec od tvojega in tudi jaz uporabljam nosilko tako za hisna opravila, kot tudi za sprehode (celo na Veliko planino sem ga nesla). Boba ima tudi sirok pas cez trebuh in je narejena tako, da se z zapenjanjem pasu navznoter zmanjsa za nosnjo dojenckov. Na hrbtu ima se dodaten pascek za zapet za boljso stabilnost-priznam, da je vcasih malo nerodno ga zapet, ker imamo dojece mame vcasih tezave z gibcnostjo stikanja rok na hrbtu (sploh tiste ki skratke dojimo v narocju brez opore). Ima tudi predalcek za kaksen robcek, telefon, drobiz,… strehico za pokrit glavico otrocicka, je pralna v pralnem stroju,…skratka jaz sem z njo izredno zadovoljna. Naj dodam se, da jo imam ze od prvega otroka, katera se je tudi veliko in rada nosila do polnih treh let (je bila velika ze 100cm in 18kg, drugace bi se verjetno kar se naprej nosila..?)
    Cena je tudi pri Bobi visoka, ampak v mojem primeru je ze davno amortizirana. Veliko sem jo uporabljala tudi v hladnejsih mesecih, saj sem kar cez oblekla kaksno vecjo bundo in otrocicek je bil na toplem in zasciten pred vetrom, jaz pa sem lahko uzivala v dolgih sprehodih kljub kislemu vremenu.

Komentarja ni mogoče oddati.