Ha, dobro spanje – kaj je že to? 🙂 Sama ga že lep čas, ampak res leeeep čas, ne poznam. Iskreno, na slabo spanje sem se navadila in ko zdaj spim 5 ur na noč se počutim kot blažena. Zbudim se cvetoča v dan, kljub 5. uri zjutraj. No, mogoče pretiravam, kljub moji blaženosti me še vedno spremlja kakšen podočnjak. 😉
Kakorkoli, da ne zatavam preveč. Moje spanje med nosečnostjo je bilo zanimivo in zdi se mi, da kar malce neobičajno, zato ga bom delila z vami.
Sama sem se že na začetku odpovedala spanju na trebuhu. Nekako mi ni bilo več prijetno. Pa vredu, kljub tej odpovedi mi je ostalo še najmanj 1000 drugih položajev.
Vse do 6 meseca nosečnosti je bilo tako še vse dokaj običajno (tukaj bom odštela pohode na wc). Potem pa se je kar naenkrat zgodba spremenila. Spanje na hrbtu ni bilo več mogoče, saj mi je zaradi pritiska malega na moje žile, v mojem velikem trebuhu, v trenutku postalo slabo. Začelo se mi je vrteti in ležanje na hrbtu je tako zame zadnje tri mesece popolnoma odpadlo. S pritiskom na žile se namreč zmanjša pretok krvi in kisika, to pa je zelo nevarno tudi za vašega malega v trebuhu, saj zaradi tega lahko dobi premalo kisika tudi on. Zato vse mamice opozarjam, da v primeru slabosti in vrtoglavice, ne vztrajajte pri ležanju na hrbtu ampak se mu preposto rajši odpovejte.
No, sama sem se poleg ležanja na hrbtu odpovedala še ležanju na desnem boku. Tudi v tem primeru mi je postalo slabo. Pa mogoče bi še nekako šlo, vsaj za nekaj trenutkov, ker slabost ni bila tako intenzivna, če ne bi mali vsakič sproti začel neverjetno protestirati in butati. Več kot očitno mu položaj nikakor ni utrezal. Tudi če sem se sredi noči prestavila na desni bok, se je Timon zbudil in začel brcati, dokler se nisem obrnila. Vsaka mama po nekem času že lepo prepozna način brcanja, in ta njegov način je bil zelo neprijeten in ukazovalen – pomenil je – “mami, obrni svojo rit naokrog, da bom lahko spal naprej!” 😉
Tako sem zadnje tri mesece nosečnosti spala in ležala izrecno le na levem boku. To je bilo nekaj najmanj prijetnega, kar sem med nosečnostjo doživela. Hrepenela sem po kakšnem drugem položaju in moj levi bok je bil neverjetno razbolel. Lahko si predstavljate, da sem že samo zaradi tega komaj čakala porod.
Spomnim se prve noči v porodnišnici, ko sem zaspala na hrbtu in se mi je kar smejalo. Še danes se večkrat spomnim kakšno srečo imam, da se ponoči lahko zmišljujem kako bom spala. Zato mamice, izkoristite spanje na hrbtu in desnem boku, dokler vam to vaše stanje še dopušča. Nikoli se namreč ne ve, kdaj te možnosti ne boste več imele.
Kljub vsemu pa še vedno čakam, da bom kot nekoč lahko spet spala na trebuhu. To zaenkrat zaradi dojenja še ni možno. Nič zato, bo pa takrat toliko slajše. 🙂
Lahko pa priznam, da mi je spanje med nosečnostjo zelo olajšala “spalna kača” – saj tako sva ji pravila s Kristijanom. 🙂 Jo priporočam vsem nosečkam. Izgleda pa takole.
Ana, po mojem boš vsak čas lahko spala na trebuhu – moja mala je tri obroke dnevne hrane in sem pred kratkim vseeno lahko začela ponovno spati na trebuhu, kar je vedno bil moj najljubši spalni položaj. Žal sem se mu tudi jaz morala odpovedati že v drugem mesecu nosečnosti, tako da sem bila že neučakana 😉 Sama sem lahko na hrbtu spala do poroda, ampak kaj ko res ne maram spati na hrbtu, pa sem se morala sprijazniti ne le med nosečnostjo, temveč tudi v prvih 6 mesecih hčerkinega življenja, saj sva spali skupaj in je bilo najlažje spati na hrbtu, ter jo “objemati” z eno roko, da mi ni zbežala 🙂
Anja, veš da že nekaj dni spim napol na trebuhu. Mhm, težje bolj točno opišem, ker je zelo zanimiv položaj. Ampak mi je noro, ker sem včasih vedno tako spala in zdaj končno spet lahko spim na tak način. 🙂 Je pa tako, da pri nas Timon sredi noči pride k meni in potem se izmenjavanje položajev preneha. Mali zasede celo posteljo. 🙂 Deliš z mano, kako ti je uspelo naresti ta prehod iz spanja pri tebi in zdaj celonočnega spanja v posteljici?
Na začetku (pri cca 5. mesecih) sem jo pustila, da je zaspala pri meni in jo potem prestavila v posteljico; s tem ni bilo nikoli problemov, ker je spala kot top.
Potem sem jo pri 6. mesecih nekje začela dat takoj v posteljico, ampak sem ostala v sobi in ji pela, pa če je blo prehudo malo trepljala in božala.
Najtežje jo je bilo navaditi, da zaspi sama, ne da je kdorkoli v sobi. Smo jo pač pustili v sobi vsakič nekoliko dlje; najprej 5 minut, potem 10, itd. in prišli nekje do 25 minut joka. Je bilo kar neprijetno, meni je bilo ful hudo, sem morala kar ven iz stanovanja, je ostal samo mož. Ampak po približno enem mesecu se je naučila kar takoj zaspat, ko jo daš v posteljico. No, še zdaj včasih joka kakšni 2-3 minute, če ima ravno slab dan, ampak je zelo redko.
Joj Anja, jaz pa sploh nimam srca da bi ga pustila jokati. Ne bom rekla, da ne bi bilo veliko lažje, ampak si res ne predstavljam da bi mi uspelo vse skupaj speljati. Si predstavljam, da si se morala umakniti.
Smem vprašati koliko je stara vajina pikica? 🙂
Mislim, da je en teden starejša od Timona – 16.5 je rojena.
Anja, le tri dni je starejša. Naš kljukec je prikukal na svet 19.5. 😉