Dobivam občutek, da ob dveh otrocih ni dneva, ko se ne bi nekaj dogajalo in seveda nestrpno pričakovan prvi vrtčevski dan ni mogel mimo brez neke drame v ozadju. Včeraj zvečer je namreč Timon med dirkanjem s sosednim fantom na poganjalcu padel in si odkrušil sprednja dva zoba. Najbrž ne potrebujem dodati, da me je ob popolnoma krvavem obrazu, ko sem ga videla, malone zadela kap, čeprav sem se silila, da se držim nazaj in poskušam biti pozitivna zanj, ker sem vedela, da ga hudo boli. Ko sem ga končno s krpico nežno umila, sem videla, da manjka tretjina zgornje enke in lep odkrušek druge enke poleg. Pa seveda pordela krvava dlesen in na večih delih potolčena ustnica. V trenutku sem klicala in iskala možnost zobarja, pa ob 19. uri zvečer nisem prišla do nikogar. Na srečo sem dosegla mojega osebnega zobozdravnika, kateremu zaupam in vem, da je bil včasih otroški zobozdravnik. Rekel mi je, naj počakam do jutra in zjutraj takoj šibam k zobozdravnici, pri kateri je Timon prijavljen. Seveda kljub že tako norem dnevu uvajanja obeh malčkov, nismo mogli brez dodatnih nevšečnosti.
Zjutraj nas je tako zobozdravnica vzela prve in malo čez 7 smo bili tam. Timon me je strašno presenetil. Lepo se je ulegel, naredil velik A in pustil, da mu je v miru pregledala dlesen in zobe. Pustil, da mu je trkala po zobeh, jih premazala, popihala, … še mene je presenetil. Očitno je ob padcu nežno premaknil zobke, in odslovila nas je z nalogo, da spremljamo, da se dlesen ne zagnoji. Pregled in mogoče nežno brusenje (en zobek se je odkrušil na sredi in ima zelo ostre robove) imamo čez dober teden. Rekla je tudi, da je verjetno, da bosta zobka potemnela. V ozadju mi je kar malo hudo za njegov prelepi nasmeh, po drugi strani pa se tolažim, da je važno le, da ni bilo kaj hujšega in da mu bodo čez nekaj let ti zobki tako ali tako odpadli.
Seveda je bila največja nagrada dejstvo, da gre v vrtec. Kljub bolečinam je bil tako presrečen, da mi je zaigralo srce. Njegovo navdušenje, da se gre igrat je bilo neprecenljivo. Običajno so uvajanja daljša, ampak midva sva ga že danes – prvi dan, tam pustila 3 ure. Ker je jokal, ko smo morali domov, smo se dogovorili, da bo v ponedeljek ostal do konca – torej do 2h-3h, ko bom ponj prišla jaz.
Liam pa je bil drugačna zgodba. Ker je star šele 13 mesecev nisem nikakor pričakovala, da ga bom že danes tam pustila. Ko sva bila z dragim v sobi, se je kmalu sprostil in fino igral. Tudi skupaj z vzgojiteljicama. Potem pa sva za 10 minut odšla iz sobe, pa je kmalu ugotovil, da naju ni. Seveda se potem ni želel ločiti iz mene, ko sem prišla k njemu. Tako smo prvi dan zame osebno vseeno uspešno zapeljali. Bomo ponovili v ponedeljek, pa toliko časa, da se bo počutil varno in bo z veseljem ostal tam.
Kako pa je potekal vaš prvi vrtčevski/šolski dan?
