Oh ta ušeska

Timon je že nekaj mesecev spal kar vredu. Zbujanje nekajkrat na noč – mala malica. Tri tedne nazaja pa smo se zopet pričeli zbujati na 1 uro ali še manj. Ker ni bilo vročine, nobenega prehlada, sva sklepala, da nas čaka kašen nov zobek. Seveda nisva uspela pretirano pogledati, če dejansko kakšen leze ven, ker so pregledi zob pri nas nočna mora. Tako smo slabo spali dobra dva tedna, in nič ni izgledalo da bomo kaj bolje. Ker smo vmes poskušali z uvajanjem spanja v žaklju sva sklepala, da se mogoče joka, ker se želi popraskati in se ne more. Vmes je imel namreč kar nekaj izbruhov izpuščajev in vem da so ga zelo srbeli.

Tako sva vedno nekako našla en drug razlog. Niti nisva pomislila na ušesa. Vmes sem nekajkrat preverila in potegnila za ušeska, ampak je bila reakcija vedno enaka – z roko me je potisnil stran. Ni pa zajokal. Vnetje ušes smo imeli že dvakrat in vsakič jih je spremljala vročina, zato sem bila prepričana da to ni to. Potem pa se je prejšnji teden grozno začel grabiti za ušeska. Seveda s spremljajočim jokom in takoj sem vedela, da so kriva ušesa. Tako smo šli na pregled in seveda dobili potrditev in antibiotike.

Mineta dva dneva in nobenega učinka. Mineta še dva in Timon je bil vsak dan slabše razpoložen in jokajoč. Več kot očitno antibiotik ni niti malo prijemal. Tako smo šli nazaj k pediatrinji. Ta nas je za vsak slučaj napotila na čiščenje ušeskov, ker so bili popolnoma zabasani in da za vsak slučaj pri specialistu izključimo še kaj drugega z ušeski. Groza! Čiščenje je trajalo dobrih 5 minut. Zdelo se je kot cela večnost. Malega sta držala mož in sestra. Mali pa je vreščal na vsa pljuča, kot še nikoli prej. Na koncu je bil premočen, da je teklo iz njega. Sama sem bila čustveno čisto zbitam ker mu nisem mogla olajšati stiske. Neprespanost in gledanje svojega otroka kako ves čas joče in ves ta napor ob čiščenju ušesk. Čisto preveč. No diagnoza – vnetje srednjega ušesa.

In zdaj smo po novi terapiji končno dva dni boljši. Kljub temu mi celotna izkušnja pušča občutek kot da sem slaba mama. Kako da nisem opazila da ga je tri tedne bolel ušesek?! :/

Zdaj smo že dva dni ponoči po dve uri pokonci. Ampak vsaj ne jokamo ampak le razgrajamo. Veliko bolj sprejemljivo kot prejšnji trije tedni.

Kakorkoli moja lekcija – če otrok neprestano joka ponoči več kot en teden in težko zatrdite da so zobki, potem so vedno možnost še ušeski. In pa seveda tanki trakovi in kapice v teh hladnih vetrovnih dneh so pri nas zdaj kar nujnost.

No, vse sem spravila iz sebe.

Pozdravček,

vaša Ana