Seveda Timonovi prvi rojstni dan nismo mogli pustiti mimo brez pravega praznovanja. Ker je bila to prva svečka, sva se z dragim odločila, da na praznovanje povabiva tudi strice in tete. Skupek vseh povabljenih je tako štel 35 oseb in priznam, da me je ob misli na številko kar nekaj mesecev bolela glava. Nikoli še nisem sama organizirala tako velike zabave in gostiti tako gručo ljudi ni mala malica. Sploh če si za povrhu znana kuharica in vsi pričakujejo precej več od tebe, kot bi normalno. Pritisk je brez dvoma večji.
Odločili smo se za piknik in hvala bogu nam je vreme ustreglo s prelepim sončnim dnem. Piknik je bil edina možnost, saj je naše stanovanje premajhno, da bi v njem postregla toliko ljudi.
Dragi je nekaj dni prej imel manjšo nezgodo in po predpisih zdravnika 3-4 dni ni smel dvigovati ničesar in se je nasploh slabo počutil. Sploh pa ni smel dvigovati najinega Timona, ki ima že slabih 10 kilogramov. To je pomenilo, da sva bila s Timonom skupaj sama zadolžena za vse. V petek sva skočila v nabavo po pribor, prte, kozarčke, sestavine … Sama sem si zaželela malce drugačen in bolj kvaliteten pribor in krožnike in kljub temu, da sem zanje odštela malce več denarja, sem bila na koncu zelo zadovoljna, saj so se izdelki odlično obnesli. Kupila sem še prte za enkratno uporabo in jih po pikniku zadovoljno le vrgla v smeti. Eno pranje manj. 🙂
No, malček se je sicer odločil, da nama bo nakupovanje popestril s svojo dobro voljo in je dobrovoljno kričal po celotnem nakupovalnem središču. Na koncu nisem bila prepričana ali ljudje gledajo mene zaradi moje vloge na televiziji ali zato, ker moj otrok vzklika kot največji navihanec na svetu. Seveda vzklikanje in glasno čebljanje ni bilo dovolj. Med nakupovanjem je zbriljiral svoj izhod iz nakupovalnega vozička in mi celi dve uri pridno lezel ven. Ko sva končno prispela do blagajne pa se je začel še zadnji protest. V roke sem mu potisnila čokoladnega zajčka zavitega v folijo, da bi lahko v miru zložila hrano v voziček in lahko uganite kaj me je čakalo, ko sem čez nekaj sekund pogledala Timona? Čokoladnemu zajčku je manjkala glava, ki je skupaj s folijo pristala v Timonovih ustih. Timon je pridno pobiral folijo iz ust in se vmes spretno popolnoma umazal s čokolado. Nisem bila prepričana ali naj se mu smejem, ali naj mi gre kar malo na jok. 😀
No nekako sva obletala vse opravke in nakupila vse potrebno za sobotno zabavo. Domov sva prišla okoli 11 ure dopoldan in čakala me je še celodnevna peka tort, piškotov … Hvala bogu sem imela dve varuški, Timonovega strica in mojo predrago sestrično, ki sta zadovoljila vse navihane trenutke našega razposajenca. 🙂
Vmes pa sem jaz spekla dve torti, dve vrsti piškotov in se z dragim lotila še okraševanja torte, ki bo nosila Timonovo prvo svečko. S fondantom sem okraševala le nekajkrat in priznam, da mi manjka še kar nekaj vaje. Kljub temu sva z dragim prav luštno opremila ogromno torto in Timon je bil nad njo navdušen.
Kako pa smo se imeli na sami zabavi, pa v ponedeljkovi objavi. 😉
