Ura je bila okrog pol tretje zjutraj in z babico sva se odločili, da začnem predihavati popadke na kolenih in s sprednjim delom nagnjena naprej. Ta način naj bi pomagal, da bi se glavica spustila in bi sama začutila potrebo po potiskanju. Po kakšne dobre pol ure sem končno začutila, da se stanje spreminja in občasno sem začutila, da dobivam potrebo, da potiskam dojenčka ven.
Kljub neizmerni izčrpanosti mi je sprememba dala zagon in ob vsaki najmanjši potrebi sem pričela potiskati. Čutila sem, da še nimam tako močne prave potrebe in kljub temu, da mi je babica svetovala potiskanje na hrbtu, nisem imela pravega občutka v tem položaju. Prosila sem, če grem lahko na bok, in ko sem se obrnila na bok sem začutila pravi, res intenziven pritisk in mu sledila s potiskanjem.
Babica je ravno menjala podlogo in jo odnesla v smeti in v tistem sem začutila glavico in spomnim se vzklikov babice naj zadržim in počakam, sama pa sem govorila, da ne morem zadržati in Liam je praktično zletel iz mene z enim samim potiskom. Olajšanje je bilo neopisljivo. Takoj sem ga dobila k sebi in bila sem presrečna. Presrečna, ko sem zaslišala njegov glas, presrečna, da je bolečina za mano, da je Liam vredu in da držim njegovo prelepo drobno ritko v moji roki in mu prigovarjam. Ves čas nosečnosti me je bilo strah, da ga ne bom zmogla imeti tako rada kot Timona. Kako sem se motila. Vanj sem se v trenutku zaljubila. Zanimivo se mi zdi, koliko ljubezni premoremo mame.
Ko so ga vzeli, da bi ga očistili, sem prvič vprašala, če sem hudo strgala presredek, ker sem v mahu iztisnila malčka ven in bila šokirana, ko je babica rekla, da se nisem prav nič strgala.
Kljub temu, da se mi je zdel porod strašno intenziven in boleč, je bil vsaj iztis zelo hiter, presredek je ostal cel in kar je najbolj pomembno, midva sva bila vredu in vse skupaj je bilo za mano. Če se nama z dragim še kakšna nosečnost ne bo ponesrečila, je to dokončno zame zadnja takšna izkušnja in da sem zmogla roditi dvakrat brez protibolečinskih sredstev, me navdaja s ponosom. Ponosna sem nase in na vse mamice, ker smo prave borke in spoštujem prav vsako od vas.
