Moje ure za računalnikom so namenjene le delu. Takoj ko oddelam vse potrebno, računalnik zaprem in ne spomnim se kdaj bi ga nazadnje odprla za zabavo. Tiste trenutke raje preživim ob Timonu in Kristijanu. Pa tudi me nikoli računalniki: razne igrice in surfanje niso preveč privlačile.
Moj mož je druga zgodba. Neverjetno uživa ob branju novih novičk. Da se ne bomo razumeli narobe, njegove novičke se navezujejo na znanost, astronomijo,… resne teme, brez heca. 🙂 Tako je vsaj en član družine konkretno razgledan. 😀
Ob povabilu na TEDxYouth konferenco sem tako odreagirala kot ponavadi na razna vabila. Teh priteka kar nekaj, in v kolikor jih uspem stlačiti v urnik, se jih rada udeležim. Ko je za povabilo izvedel moj dragi, sem šele slišala kako je to pomembno. Sama nisem poznala TED govorov in menda so resna “reč” na spletu. Moj dragi jih redno posluša in dobila sem ukaz, da se vabilu moram odzvati. 🙂
Priznam, da bi se mu sicer tako ali tako, saj poteka na Gimnaziji Kranj, ki sem jo obiskovala tudi sama. Bila sem počaščena, da so se spomnili name in ne glede na prepoznavnost/pomembnost teh konferenc bi vabilo sprejela. Poleg tega je tema govorov strast in o tej temi imam veliko za povedati. No, kaj vse imam za povedati, boste izvedeli, če me 8.2. pridete poslušati. Če vam ne bo uspelo, pa boste moj govor lahko poslušali na spletu. 🙂
Gimnazije nisem obiskala že odkar sem maturirala in ko sem po tolikih letih korakala na prvo vajo za govore, me je konkretno objela nostalgija. Včasih se res moram za minuto ustaviti in potem ugotovim, da skozi življenje tako hitim, da sploh ne opazim, da leta bežijo mimo mene. Spomnim se ko sem letala po teh hodnikih, pisala domače naloge — kje je že to. Zdi se mi sto let nazaj. No, saj ne da učenje in domače naloge pogrešam. Sploh domačih nalog ne. 😉
Da se ne razgovorim preveč in vas zdolgočasim z mojim obujanjem spominov. Vabljeni ste, da se moje strasti nalezete in me pridete poslušati.
Se vidimo!
Topel pozdrav
vaša Ana
