Teden nazaj smo se z mojo staro mamo odpravili v Goriška brda. S Kristijanom sva bila tam nazadnje nekaj let nazaj, in namreč ravno na sejmu češenj. Bila je gužva za znoret, zato smo se letos odločili, da gremo tja teden prej in pokupimo vse ta lepe češnje, ter si v miru ogledamo okolico. 😉 Eden izmed razlogov je bil tudi, da moja mama zaradi stare poškodbe, težko prav dolgo hodi in v času sejma je težko prav blizu pustiti avto.
Tako smo se odpravili takoj po zajtrku, da je mali prvo spanje odspal v avtu. Ni kaj, pri malčkih je vedno treba malce kalkulirati. Na poti smo se ustavili pri Predjamskem gradu, saj ga mama še nikoli ni videla. Midva sva ga prvič obiskala s Jesusom (ki je prišel iz Arizone na snemanje mehiške kuharske oddaje) in kljub temu, da sem videla že veliko gradov (Škotska jih ima na pretek), noben ni tako poseben kot je ta naš. Mislim, halo, kdo se je spomnil graditi grad direktno v steno. 😀 Kapo dol!
Pozabila sem že kako lepi kraji so to in kar hudo mi je bilo ko sem videla koliko gozdov je uničila lanska zimska situacija.
Ker je bilo peklemansko vroče, smo se odločili da si gremo ogledati kamniti naravni most in se nato malce osvežiti v bližnji potoček. Mali je užival sto na uro. Ubogi paglavci so kar brzeli na vse konce, med njegovim čofotanjem. 😀
Po čofotanju smo postali konkretno lačni in se odpravili v priznano gostilno Belica. Seveda nismo pričakovali, da bo vse popolno zasedeno in rezervirano. :/ Hvala bogu se nas je natakarica usmilila in nam odstopila rezervirano mizo, s pogojem, da se preselimo na manjšo prosto mizo za dve osebi v primeru, da pridejo gostje, ki so mizo rezervirali. Hvala bogu gostov ni bilo še nekaj časa in tako smo v miru pojedli.
Se popravljam, v miru ravno ne. Timon je seveda na vsak način želel raziskovati naokrog in tako sva z dragim jedla v izmenah. Kljub temu, da sem sama na žalost jedla hladno hrano, lahko rečem, da je bilo zelo dobro.
Po kosilu smo se ustavili še pri gospodu, pri katerem smo videli največje in najbolj rdeče češnje in mu pobrali vso zalogo. Saj veste kako je. Vsi doma so naročili češnje in na koncu smo jih morali vzeti 20 kg. 🙂 Ja, priznam, da smo jih komaj stlačili v avto. 😀
Ravno pravi čas smo štartali domov, saj je mali v momentu ko smo vžgali avto zaspal in spal celo pot domov. 🙂
Ste vi kaj obiskali sejem češenj?