Anina kuhinja

Telovadba po otrocih ali mami se spravlja v formo 1. del

Telovadba po otrocih ali mami se spravlja v formo 1. del

Drugi teden telovadbe je za mano in odločila sem se, da enkrat na mesec spišem objavo o napredku/izkušnjah/treningih. Malo zase, da se tudi tukaj pritiskam, da vztrajam in sem pridna, malce za vse vas mamice, ki ste v istem “zosu” po otrocih in vam bo moja zgodba zanimiva za branje.

Moja želja je, da bi ob koncu leta izgubila 4-5 kg in oblikovala telo. Od otrok so mi ostali 3 kilogrami in tisti 1-2 dodaten kg  je bil vedno z mano že prej. 🙂 Moj namen vadbe ni drastična izguba kilogramov, ampak lepa oblika (sploh trebuha, na katerem se mi od otrok največ pozna) in zdravo telo. Želim, da bi mi telovadba prišla v kri in postala del mojega življenja. Vesela sem, da sem si za to obdobje mojega življenja izbrala za trenerko Nušo Gnezda, ker ima podobne poglede na svet kot jaz in me bo s primernimi vajami zame kot mamo dveh malčkov spravila v formo. Na najini prvi kavi sem ji povedala, da sem proti dietam in bila sem vesela, da deliva enako mnenje. Mislim, da narediš več slabega z odpovedovanjem na kratki rok, kot dobrega. In sama zares obožujem hrano, kuham ves čas, pripravljam nek večji kuharski projekt za vas, za katerega izveste v sredini marca in zares nimam želje, da bi zdaj drastično spremenila mojo prehrano. Niti ne želim. V hrani uživam in mislim, da imam zdrav pogled in realtivno zdrave prehranjevalne navade. Moj večni moto je – vse v mejah zdrave normale in poskušam se ga držati na vseh področjih življenja.

Priznam, da je bila moja odločitev ob začetku vadbe in programu limfne drenaže, da pazim na količine. Ne na same sestavine/hrano ampak le na količine hrane, ki jo vnesem vase. Po mojem mnenju je “štos” le v količinah. To pomeni, da če se mi zalušta košček čokolade, se ne bom pregovarjala z njim – bi ga ali ga ne bi —- pri meni je odgovor vedno ja. 😀 Zaradi koščka ali dveh čokolade na dan, ne bom nič bolj debela. Zaradi cele čokolade na dan, pa bi znala biti zgodba drugačna. Sem vesela, da zares obožujem sadje in zelenjavo in je dostikrat moja največja pregreha solata. Ampak taka moja – jo objavim v kratkem. 😉 In zadnje tedne pojem čisto preveč češnjevega paradižnika.

Prve dva tedna treningov sta za mano in priznam, da so mi treningi nori zanimivi. Sama sem vedno imela največjo težavo pri telovadbi z enoličnostjo, ki je poskrbela da se mi je pol ure vleklo kot sto let. Zato sem imela rada aerobiko, ker me je vsaj različna glasba držala na mestu. Pri Nuši so treningi čisto nekaj drugega, kot sem si predstavljala. Najprej se ogrejemo, nato pa pričnemo s ponovitvami različnih vaj. S tem, da trikrat ponovimo dve vaji in potem začnemo z novima vajama. In na vsakem treningu so različne vaje in enostavno slaba uro mine tako hitro, da včasih kar ne morem verjeti.

Najprej sem si mislila – ok, to se jaz še fino zmatrala ne bom. 😀 Oh joj kako sm se motila. Nuša ves čas preverja, da sem v pravi poziciji in ves čas stiskam rit  (mislim, da je to njen najbolj pogost stavek – “Stiskaj rit!” 😀 ) in vaje so nore. Ne moreš verjeti kako ti pospešijo srčni utrip in iz vsakega treninga grem komaj po stopinicah domov iz Feniks studia. Kar tresejo se mi noge. Dobesedno čutim vse mišice na telesu. Vse! Treningi so tako zares zanimivi, minejo hitro in priznam da se jih veselim. Gotovo doda tudi topel prijeten Nušin karakter in simpatične punce s katerimi treniram skupaj.

Odločila sem se, da ne bom javno pisala vseh mojih točnih mer in statistike, kljub temu da jih zase merim, da bom videla točen napredek. Bom pa vseeno vsak mesec poročala o napredku tudi vam.

Zaključim s sliko (kako grozen občutek, ker nisem smela stisniti trebuha not :D), ki vedno pove več kot statistika – me zanima kakšna bo ta slika ob koncu leta. 😉