Anina kuhinja

Moj 4. mesec po porodu

Moj 4. mesec po porodu

AK_Pasica-SpletnaStran-AKzNiDM

 

img_9795

Kilogrami:

Ostal mi je le en kilogram od Liama in dva od Timona. Do moje teže, ki sem jo imela pred nosečnostjo s Timonom rabim izgubiti še tri kilograme.

Kljub temu se ne spravim v čisto nobeno staro oblekico, saj imam zaradi dojenja tri številke večje dojke, kar ne izgleda čisto nič ok in je pravzaprav strašno neudobno. Seveda niti ne upam obleči kakšnega nedrčka s kostjo, ki bi držal ta liter mleka tam, kjer bi moral biti, saj me je ves čas strah zastoja mleka in posledičnega mastitisa. Priznam, da zares uživam v dojenju ampak se strašno veselim, da bom spet lahko nosila moje stare nedrčke in oblekla stare oblekice. Zavedam se, da je to samo začasno obdobje, ampak zame je mogoče malce težje, ker moja služba zajema kar nekaj snemanja in fotografiranja. Kljub temu pa vedno upam, da tako dobro in zanimivo kuham, da je fokus vedno na ustvarjanju in ne na meni direktno. 😀

Dojenje:

Mlečni žulj še vedno vztraja. :/ Sem se bolečine kar nekako privadila. Prav tako je Liam začel kar hitro jesti in za podoj potrebuje le nekaj minut, zato ni tako zelo hudo.

Moje počutje:

Pozanimala sem se glede Mirene in moje situacije po porodu. Zdelo se mi je zanimivo, da mi zdravnica ni nič omenila, da Mirena ni primerna za mamice, ki so imele pljučno embolijo. Tako sem jo klicala in situacijo sva dodobra preverili in ugotovili, da je bil po porodu sum na pljučno embolijo, ki so ga potem zdravniki ovrgli. Torej očitno le nisem imela embolije, ampak le neko zelo čudno situacijo (več o tem sem pisala tukaj). Kakorkoli, vesela sem, da to zame pomeni možnost Mirene in da očitno le ni bilo tako hudo. Kaj pa vem, mogoče pa se res čez nekaj let odločim še za enega malega lumpka. Ko pa so tako luštni <3. Bomo videli. Vsekakor zaenkrat nekaj let še ne.

O Mireni sem prebrala ogromno stvari in priznam, da nad njo nisem čisto navdušena, ampak ker z dragim trenutno res ne želiva ponovno zanositi, se mi zdi pomembno, da sva primerno zaščitena. Na vstavitev sem naročena čez dober teden, torej 4,5 mesece po porodu. Moja koža se je umirila in občutek imam, da je večino porodnih hormonov odšlo stran. Poleg tega so mi strašno začeli izpadati lasje, kar je ponavadi tudi znak, da me zapuščajo nosečniški/porodni hormoni. No, pa naj dodam, da mi lepa količina las izpade tudi med Timonovim navdušenim vsakodnevnim “friziranjem” in Liamovim cukanjem, vsakič sproti, ko ga imam v naročju.

Sem že razmišljala, da ne bi ves čas nosila čop, pa sem ugotovila, da preprosto ni praktično, saj so mi potem lasje v napoto in malima navihančkoma v čisto igranje. Hvala bogu, da si dragi zdaj pušča brado in bo prevzel del cukanja nase. 🙂