Uf, pester vikend je za nami. S Timonom sva cel teden komaj čakala, da se v soboto udeleživa Olimpijskega športnega festivala in cel teden sva gledala videe na spletu, kaj vse lahko tam delaš. Timon je zares športni navdušenec in komaj je čakal, da se preizkusi v vsem kar je festival ponujal. Ker sva vedela, da bodo tam istočasno tudi Coca-Cola ekipa, sva prav za njih v petek spekla pita kocke, da bi jih malo razvajala (več tukaj).
Na žalost pa je Timona zvečer napadla huda trebušna viroza. Kaj takega v mojem življenju še nisem videla. Ponavadi trebušne viroze pripeljejo zraven nekajkratno bruhanje, da pa bi nekoga matrale na 20 minut celih 15 ur brez prestanka, pa tudi še nisem slišala. Zadnje ure je mali komaj sploh še stal na mestu, bil je ves zelen in zares me je zaskrbelo, da bo kar izgubil zavest. Vanj nisem spravila niti žličke čaja, brez da bi šla v trenutku nazaj ven. Seveda ni imel več kaj za bruhati in ga je bolj ali manj le še mučilo. Zjutraj sva tako brez razmišljanja šla na dežurno in ne bi se rada razpisala, ampak sva tam dve uri v avtu bruhala in čakala, da prideva na vrsto. Seveda na vrsto, da dobiva le napotnico za infuzijo v Ljubljani. Torej, ko sva končno prispela na infekcijsko v Ljubljano je bila ura že 12. Potem so ga revčka po hitrem postopku priklopili na infuzijo in v dveh urah je bil že bistveno bolje. Mimogrede, najlepša hvala vsem, ki ste preko FB in IG pošiljali pike poke in ljubezen. <3
Vseeno nama je bilo žal, da nisva uspela vsaj nesti pita kock na sejem. Tako sta jih zapeljala ati in Liam in nama preko telefona pošiljala utrinke. Meni osebno je zmagovalen ta z Ribičem Pepejem. 😀
Na infuziji sva ostala do nedelje. Hvala bogu se je njegovo počutje stabiliziralo, smo pa domov prišli z otečenim obrazom in telesom polnim izpuščajev zaradi Timonove alergije na pršico. Kljub temu, da so nas sestre prepričevale, da so rjuhe vsekakor popolnoma preprane, pa so jogiji in glavne blazine očitno dovolj.
Ste vi bili na festivalu? Je bilo luštno? Mi naslednje leto zagotovo gremo.
