Ličenje je zame umetnost in fascinirana sem nad dejstvom, kako zelo znajo strokovnjaki poudariti lepe poteze obraza, jih preoblikovati, skriti slabosti … Tudi sama sem navdušenka nad umetnostjo ličenja in pred leti sem na to temo preučila nešteto knjig, dobila 100 in en trik od umetnikov ličenja, ki sem jih spoznala tekom moje voditeljske vloge. Lahko rečem, da, v primeru, ko imam več kot 5 minut časa (zadnja leta se to redko zgodi) znam pošteno lepo naličiti svoj obraz in obraz koga drugega. Zato me prijateljice/družina nemalokrat “ponuca” za ličenje ob posebnih priložnostih. Vseeno, pa se ne počutim prijetno vsak dan z ličili na obrazu.
Ne obsojam, če ste ena izmed tistih mamic, ki se bolje počuti skozi dan, če se zjutraj naliči. Meni se preprosto ne da. Pa dobro, sem ekspresna v ličenju (vsaj osnovnem), tako, da celoten razlog niti ne tiči v tem. Ko sem se sama ličila za mojo kuharsko oddajo, sem bila naličena v 15 minutah ali manj. Pred mojimi nastopi na televiziji sem se ličila vsak dan, potem pa se mi je vsakodnevno ličenje kar malo zamerilo. Skozi celotni dan snemanja (10 ur+) sem na prvi sloj pudra nanesla vsaj še 10 slojev več (da se ne bi na kameri svetila od potu) in na koncu dneva sem se počutila kot da imam na obrazu kilogram ličil. Komaj sem čakala, da pridem domov in spravim vse z mojega obraza. Takrat sem prvič začela ceniti, kako prijetno je biti brez ličil. Samo počutje in udobje, da se lahko nasloniš kamorkoli in za seboj ne puščaš pudra, je bilo neprecenljivo. Vseeno priznam, da včasih paše tudi da se naličim – kljub temu, da menim, da je moj obraz lep brez ličil, sem tudi mnenja, da je lepo naličen obraz lep. In tudi jaz sem ena izmed tistih, ki včasih prav hrepeni po večeru, ko se popolnoma urediš … no, da ne odtavam …
Potem pa sem na svet pripeljala dva mala fantka. Odkar sem rodila Timona in se je razvil njegov atopijski dermatitis, se ličim le takrat, ko je res treba. Mali reagira na vsako kemikalijo in ko sem naličena se niti ne upam stisniti k njemu in ga konkretno polupčkati – in zares rada lupčkam svoja otroka. Veliko mamic in večina zvezdnic je na vsaki fotki, ki jo deli, popolno namazana (obrvi, šminka, … cel paket jaz pravim temu 🙂 ) in včasih imam občutek, da sem sama zaradi nenaličenosti neurejena, ko z vami delim slike. Ampak bistvo tistih slik ni to, da sem jaz “lepa”, ampak naši utrinki, realnost našega življenja – in ta je, da sem večino dni brez ličil in se ob tem počutim bolje. In to sem jaz, brez olepšav, brez trikov – preprosto takšna, kot sem.
Priznam, da sem razmišljala o temu, da bi se vsak dan ličila iz razloga pojavljanja na slikah, ampak iskreno – to nisem jaz in protestiram. Zato me boste še vedno gledali brez ličil. 😉
